Ne išči…

Ne išči iskrenosti, poštenosti, v življenju. Ne, ne išči moralnosti, tam, kjer načelnosti ne poznajo, tam, kjer imajo zase povsem drugačna merila, kot za vse ostale…

 

Ne išči dobrote, neke notranje lepote, uvidevnosti, nekega samoodrekanja, tam, kjer »jaz«, in »meni« ter »zame« na prvem mestu stojijo, tam, kjer je podoba sveta odvisna od tega, kako zročemu živetje poteka…

 

Ne išči neba, neke modrine, globoke, tople, sijoče, ne išči zvezd, na bistrem, čistem nočnem nebu, ne išči sonca, da bi blago, nežno sijalo, in ne žgalo, pač pa budilo voljo do obstajanja…

 

Raje živi iskreno, pošteno, moralno. Raje bodi dober, uvideven, in znaj sebe, svoje želje, potrebe brzdati. Boš sebi, in v sebi, do miru dospel.

Raje se z blatom sprijazni, pa s temačnostjo oblakov. Boš manj pričakoval, če sploh kaj. Boš manj upal, če sploh kaj. Pa ti bo, morda, vsaj tu in tam, kakšna drugačnost, če se bo, slučajno, prikazala, nasmeh priklicala…

 

Ne, ne hodi v življenje z nasmehom, ker ti ga bodo zbrisali, potolkli, pobili! Skrivoma si ga dovoli, če se ti slučajno vzbudi.