Vsak
dan, vsak dan,
vsak dan
je za kanček manj,
več
nesnage se nabere,
težje
se jo, če sploh, spere,
več kot
se laži izreče,
manj
naslednja vsaka peče,
dokler
vse ne izpuhti,
in ti
mar več ni…
Vsak
dan, vsak dan,
upov manj,
pričakovanj,
kdor v
blato dolgo rije,
ta
povsem se z blatom zlije,
kdor z
ničevostjo se maže,
se
povsem ničev izkaže,
ne
želiš ga pred oči,
zanj ti
mar več ni…
Vsak
dan, vsak dan,
kadar teče
zgolj v zaman,
voz po
klancu se podaja,
in
hitrosti pridodaja,
brez
zavor ni čarovnije,
da se
ne razbije…
Se čez
breg ti ne nori,
pa ti
zanj nič ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar