Se nič
iz niča je podal,
da lastni
bi podobi,
ničevi,
in ubogi,
primerno
svet ravnal…
Ničeva
niča pota,
ničevi ideali
vrednote
pokopali,
in vse
ničvredna zmota…
Zre
beda na vrhove,
pa, ker
jih ne doseže,
jih vse
do tal poreže,
da sede
med bogove…
A kaj,
ko je hudič,
pa tam,
kjer nič poda se
v
zadovoljstvo zase,
ni
drugega kot – nič!
Ni komentarjev:
Objavite komentar