Smejim
se, res, samo smejim,
resda grenko,
boleče,
v
spominih neke sreče,
ki je
bila, nič več, le – dim…
Bil
ljubljen sem na kraj sveta…
a se je
izkazalo,
da šlo
je zgolj za šalo,
da laž
beseda ne velja!
Ko se
pijavka v kri zarije…
narašča
njena sreča,
takrat,
ko je ljubeča,
in
takšna je – dokler ne spije!
Pa se
smejim, resda grenko,
ker sem
iskreno skušal,
v
zameno bol okušal,
ko zrl lažno
sem nebo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar