ponedeljek, 20. maj 2013

Naši odrešitelji...


...in njih um, znanje, zmožnosti, ne nazadnje tudi želje, namere in ravnanja, ter njih aktivni podporniki in sledilci, ki itak drugega, kot slediti, ne znajo, nas zagotovo ne bodo potegnili iz tega, v čemer smo, in kamor so nas, roko na srce, pripeljali. Pripeljali, vendar ne na silo, dobrovoljno smo jim, očitno dovolj umni tudi sami, sledili. Potrošniški, bojda razviti - Zahod!

Ko gledam našo državo in to, kar, kako se v njej dogaja, se porodi prispodoba. Pomislim na kup dreka, ki ga prelagajo zdaj sem, pa spet tja, ga prikrivajo zdaj v ta, drugič v nek drug ovojni papir, celo pentljo prizadevno zavezujejo, da bo vse skupaj ja lepše zgledalo, pa se bodo dodatni znašli, ki jim bodo ploskali in jih po božje, tudi božjastno, častili. Te naše odrešitelje, predvodnike...vendar - kup dreka še vedno ostaja kup dreka, ne oziraje se na to, v kakšen papir je zavit in kakšne barve je pentlja, s katero ga krasijo!

Slaba banka. Ja, super rešitev. Se je kot takšna že izkazala. Namreč, če me spomin ne vara, smo jo že imeli. Takoj po osamosvojitvi smo si omislili "slabo Ljubljansko banko", ji vzeli vse, kar je pozitivnega imela, pa veleumno ustanovili Novo ljubljansko banko de-de...taisto, ki je potrebovala, že po nekaj letih, redne dokapitalizacije. In to zaradi enega samega razloga - ker kup dreka še vedno ostaja kup dreka, ne glede na to, kako ga (za)pakiraš!

Zlato pravilo. Super rešitev! Zlasti v državi, v katerih niti osnovnih pravil ne spoštujejo, v državi, v kateri celo tisti, ki prisegajo na Ustavo in varovanje zakonitosti - kršijo zakone! Od prvega dne. Samo da se dokopljejo oblasti in vzvodov odločanja.

Treba je varčevati. Ja, res je. A varčuje se ne tako, da odprodaš lastne proizvodne temelje, ker potem niti lastnega ustvarjanja nimaš, ne moreš odločati o ničemer, v bistvu, ker odločitev preide v roke novega lastnika. Varčevati z odpuščanjem "neprofitabilnih" delavcev? Tako, kot so raztreščili Litostroj, TAM, Tobačno, Muro...aleluja, ni ga tepca, ki ne bi znal odprodati materialnega, predvsem pod ceno, in vzklikniti tisti "problem je rešen"! A je, kaže, pri nas dovolj tepcev, ki v armadi brezposelnih vidijo - rešitev! Čeprav - slednji brezposelni postane nekupec, nedavkoplačevalec...potemtakem nekdo, ki ne zmore prispevati v krog nenehnega vrtenja, ki se giblje med proizvajanjem-prodajo-kupcem-državo (cesar je nenasiten, naš, vedno!)-zaposlenim. Manjša prodaja, manjša potreba po delovni sili - začaran krog.

Neoliberalni ekonomisti. Odprodati državno lastnino. Ni produktivna, baje. Država ne zna gospodariti, baje...čemu, za vraga, ti neoliberalci kopičijo, če le lahko, svojo osebno lastnino? Če je vlaganje v imetje neproduktivno, predvsem pa - ni je počitniške hišice, ki bi bila cenejša od letovanja v hotelu? Morda vlagajo svoje presežke (le-ti jih, v časih varčevanja, moralno sploh ne motijo, celo samoumevni se jim zdijo!), predvsem pa - na svojem sami, po svoje, gospodarijo!

Uspešni menežerji. Bla-bla-bla. Lahko je biti uspešen menežer, če odpuščaš, kadar zanohta. Namesto da bi nove priložnosti poiskal. Lahko je imeti nekaj tisočakov uspešne mesečne plače, pa še nagrade povrh, če zate delajo tisti, ki jim bodo zdaj še minimalca znižali!
Ne vem, vendar se mi obenem dozdeva, da med te, uspešne, še najbolj, pri nas, po naše, sodijo tisti, ki so prek nekaj noči postali lastniki sistemov. So jih odkupili, na temelju privarčevanega. So delali, namreč, po deset izmen dnevno, pa državi korektno dajatve plačevali, pod enakimi pogoji, kot ostali, do posojil prihajali, pa še nobenega politika ni bilo zraven, ko so oni kupovali, politiki pa drek mešali, da bi jim "svečo držal", za majhno protiuslugo, kakopak. Odkar so, namesto školjk, izumili denar, se baje čudeži dogajajo. Z njegovo pomočjo.

Koliko je že brezposelnih, v tej državi? Katera vlada je bila uspešna, celo bolj od preostalih? Koliko novih delovnih mest je ustvarila država, omogočila, vsaj, njih nastanek? Kateri med našimi politiki so bolj sposobni od ostalih?
Ma, lahko razpravljate, po mili volji, vso večnost, pa jih po barvi, ki vam je ljubša, opredeljujete, jim ploskate, pljuvate nanje, vendar - karkoli boste počeli, pljuvate po sebi! Ni jih! Enostavno, ni! Ne uspešnih politikov, ne uspešnih bančnikov, ne uspešnih menežerjev (pardon, nujen popravek: so, redki, med njimi, in njih zaposleni so, bojda, zadovoljni ljudje), ne uspešnih - cestnih pometačev. Ko bi vsaj slednje imeli, bi pometli z vsemi, ki nam lažne upe prodajajo, sebi pa bodočnost v sedanjosti gradijo!

Ja, res je, in mi je žal zaradi tega, ker tako hudičevo boli, spoznanje, a stanje pri nas me dejansko spominja na - kup dreka, zdaj v tem, drugič v drugem ovojnem papirju! Tako da...

Za odrešitelja se bo izkazal tisti, ki bo poštenosti in etičnosti dovolil zaživeti, pa ki bo trapavost zablojeno obrzdal! To pa se, baje, v tako širokem obsegu, bolj poredkoma dogodi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar