Da smo brezglavi, tako in drugače, je videti na slednjem koraku. Zlasti dandanes.
Da smo mojstri produciranja, in (mazohističnega) uživanja bedastoč, pa tudi...
Ločevali smo se, bojda, v samo(svojo)st. A še preden smo dodobra začeli, smo že klečali pred sveto kapelico, pa pred spomenikom, ki naj bi bil svobodi v okras, tudi, in obete menjavali za tisto, kar nam je od nekdaj znano, kar vselej radi počnemo - ponižnost, ubogljivost, "na razpolago" stil.
Dobili so njivice. Ki so se za premajhne izkazale. Pa so jih pričeli drobiti. Gnoja je, hvala bogu (morda tudi prav njemu) v obilju, dovolj torej, da se da. In smo iz nekaj naredili nekaj x bistveno preveč - občin. Super! Še bolj super je to, da smo silno pošteni, to, baje, smo, kršili določila, ki smo si jih sami postavili, pa celo kurjeku brez vsega potrebnega (zdravstvenega, celo gasilskega doma, kaj šele zadostnega števila prebivalstva) dodelili status - občine. Iščoč, za vsako priložnost, strokovne argumente, v podporo željam po njivicah. Taiste argumente, na osnovi katerih, denimo, kasneje Ankaran ni uspel v želji po tem, da bi postal občina...
Že dlje razpravljamo o pokrajinah. Desetletja smo preživeli z obstoječimi, zdaj jih je, naenkrat, premalo. Kakopak, več riti je splezalo navzgor, za več riti pa je več foteljev potrebnih!
In zdaj, aleluja, ugotavljajo, da je občin preveč. Po eni strani. Po drugi, da je regij premalo. Da so premalo samostojne. Da bi vsaka zase, pa bi neka konfederacija, skorajda, iz vsega nastala...
Ja, res smo tepci, prvovrstni tepci. Nekoč je bil Beograd glavni krivec, danes je Bruselj. Kadar ni na tapeti medsebojno pljuvanje med Ljubljano in Mariborom. Ali katerimakoli drugima paroma "rivalskih" mest(ec), ki se vsako tako rado celo s terminom "metropola" krasi (metropola, kakopak, zgolj v Tupeclandu!).
Kaj ko bi za vselej razrešili zadevo, upoštevaje, da nismo dovolj zreli, očitno, ne tako, ne drugače, še najmanj umsko, da bi skupaj živeli?! Kaj ko bi se razdrobili na ne-vem-koliko mestnih državic, kaj mestnih, vaških celo, pa da bo Kurje selo imelo svojega predsednika, ki bo s svojo limuzino svečano obiskoval svojega sopredsednika v Spodnjem Blatu, morda se bosta celo vkup potem podala na meddržavni(ški), lahko zgolj neuraden in prijateljski obisk še k predsedniku nekega Sela (ni važno katerega), in se bodo družno pogovarjali o lepih spominih, ki jih na rodno Zagamanijo vežejo?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar