Svet bi
potreboval nekakšnega »dr. dulitla«, morda bi on dopovedal živalicam, da je
njih živalskost, resda le včasih, celo prikupna, vendar, kljub temu in vselej,
bebava!
Bi
uspel, ta, nek »dr. dulitl«, s tem, bi zmogel živalicam dopovedati zapisano? Ne,
ne bi, nikakor, kajti – tudi, ko bi govoril v njihovih jezikih in tudi, ko bi
živalice, tozadevno zgolj, razumevale slišane besede, ne bi zmogle razumeti
vsebin, o katerih bi te besede govorile! Živalice namreč »svet vidijo takšnega,
kakršen je«, ga gledajo, vohajo, okušajo, poslušajo in tipajo, a kaj, ko do
tistega, kar je čutilom skritega, ne dospevajo! In takšnih vsebin, ki so
čutilom nedostopne, je – gromozansko veliko! Vse tisto, denimo (in ob marsičem
drugem), kar poznamo pod terminom naravne (družbene) zakonitosti, sodi v
kategorijo neposredno nevidnega (s čutnimi zaznavami nedosegljivega!), in čas
je doslej že prevečkrat izkazal, da je razumevanje tega nevidnega dano redkim,
izjemno redkim posameznikom! Ki potem, naknadno, ter s pomočjo pripomočkov
(tabel, modelov, slik… ali zgolj formul), taisto, kar so sami ugotovili,
prenašajo množicam. Pardon, jim skušajo prenesti, marsikdaj povsem neuspešno,
denimo - ko pomislim na evolucijo, konkretno na razvoj (od samega nastanka
dalje) življenja, na eni strani, in na verovanje v boga, ki je ustvaril
življenje, potem… potem se niti tega več ne sprašujem, če bi bilo potrebno obče
šolanje ukiniti!
Pač, je
tako, narava ne poraja ne enakosti, ne enakopravnosti, nasprotno, poraja
razlike, celo ekstremne. In ni vsesplošno darežljiva, zlasti ne na področju
dojemljivosti, razumevanja, razuma!
Ni komentarjev:
Objavite komentar