Uvodoma
izpostavim tri zadeve, o katerih v nadaljevanju ne bom.
Prva: v
pričujočem sestavku namenoma opustim ločnico med človekom in »človekom«. Tako
in tako uradno ni pripoznana, in obstaja le dejansko.
Druga:
prijateljstva ne sodim po tistem, kar od nekoga oz. nečesa dobiš, pač pa po
tem, kar ti dajanje nekomu ali nečemu prinaša.
Tretja:
ne maram predalčkanja in kot povsem neumna obravnavam vsa umeščanja po sistemu »naj«,
saj silijo na skupni imenovalec praznine življenja.
Tako,
sedaj pa naprej, malo za šalo, a povsem zares!
Mnogi
so prepričani, da je pes človekov najboljši prijatelj, in stežka bi si upal
oporekati temu, da pes, a tudi psica, zmore veliko dajati, od sebe in, denimo,
tebi. Je pa res, da ni idealen. Na primer, lahko ima bolhe, in ti z njimi
povzroča težave. Zre ti v krožnik, in bi ti z njega tudi kaj sunil. Povsod
pušča dlake, in vstran se moraš obračati, da ne bi videl, in se sklanjal, ko
pušča svojo produktivnost prek zelenic. Laja takrat, ko želiš mir. Na sprehod
ga moraš voditi, predvsem takrat, ko bi imel kaj pametnejšega za počet. Obenem
pa – preveč jih poznam, ki s psi delajo kot s psi…
Nekateri
menijo, da ni boljše prijateljice od knjige! Praktična zadeva, zares. Knjiga je
vsestransko uporabna, lahko ti, na primer, v metrskih in všečnih vezavah poraja
ugled. Če je dovolj tenka, jo lahko podstaviš pod majajočo se mizo, tudi stol.
Tiste debele, in trde, se znajdejo pri roki za trenje orehov. Ne ugovarja,
dopušča ti možnost, da je sploh ne vzameš v roke, a če jo, jo smeš povsem po
svoje brati. Ne nazadnje, med kandidate za najboljšega prijatelja je uvrščena
tudi zaradi tega, ker – ko jo prebereš, takrat vsi vedo, da si jo!
Ko bi
sodil po dejanskih razmerah, potem bi si upal zapisati, da v izbor sodi tudi
psihiater. No, vsaj dreser. Stanje duha se namreč izkazuje v tako zdravi
podobi, da je niti zaznati ni moč. Kar čudi, kakopak, dobesedno terja
specialista, upoštevaje, da so v nenormalnih občih razmerah vsi, do zadnjega,
normalni! In pametni, seveda, da ne pozabim.
Računalnik?
Zagotovo! Le kaj bi brez njega, ali pametnega telefona? Kdo bi vedel o tem, da
si dan zastavil z uspešnim sranjem, da se boš za kosilo nažrl nacionalne
imenitnosti, goveje župe, pečenic s kislim zeljem, v kolikor tega ne bi mogel
obelodaniti?! Komu bi, ne nazadnje, o lastni pameti sporočal, predvsem pa kako,
ko ne bi imel računalnika pri roki. Pardon, pri glavi. In zapisoval modrosti,
med njimi tisto temeljno, ki govori o tem, da »je lepo živeti, četudi je
življenje usrano«…
Alkohol?
Bi se zmogla ta opojna substanca potegovati za položaj najboljšega prijatelja?
Seveda, da bi se, kajti daje ti natanko tisto, kar potrebuješ. Polno glavo.
Rožice ti seje naokoli, celo izgovarjaš se lahko nanj, kadar se izkažeš,
neumen. Ne nazadnje, je nacionalni šport številka ena, pa že mora imeti določen
pomen, tudi v podobi prijateljstva!
Delo.
Ne časopis, pač pa tisto, kar opravljaš, da narediš. In ne počneš radi tega,
ker bi moral, pač pa zato, ker brez tega ne zmoreš. Tisto delo torej, ki te
dobesedno vleče vase, in ti je, poleg potrebe, a ne tiste, ki jo opravljaš na
stranišču, ali za vogalom, predvsem zabava. Radost. Življenje! Četudi – koliko pa
je takih bizgecev, ki v delu uživajo, in brez njega živeti ne znajo, da bi delo
smeli uvrščati na lestvico top-ne-vem-kolikih?!
Verjetno
je še cel, zajeten kup tistega, kar bi sodilo v izbor za najboljšega
prijatelja. Nekateri, na primer, prisegajo na glasbo. Celo tako uživajo, ob
njej, da »lestvica domačih« doni naokoli v polmeru najmanj treh kilometrov. Drugi
bi se odločili za avtomobil. Ljubijo ga, ga božajo, loščijo, dobesedno vsak
prašek, in sproti, z njega odstranjujejo. Celo takšne sem videl, ki se, preden
sedejo v svojega prijatelja, preobujejo, iz čevljev v copate. Tretje
zadovoljuje čokolada, v kolikor je dovolj sladka, kakopak. Ko se topi v ustih,
in se razliva prek prebavnega trakta… kakorkoli že, preveč je možnosti, da bi
vse našteval, o vseh zapisoval. Pa menim, da je najbolje kar zaključiti, s to
temo. Je obdelana, čeprav…
Mejduš,
kako sem lahko tako raztresen?! Skorajda bi pozabil na najpomembnejšo možnost
naj-prijateljevanja! Na tisto vsebino, ki te, kakor magnet, vleče od malega, pa
do smrti. Na tisto, česar nikdar nimaš dovolj, in bi ga imel še več, četudi z
obstoječim ne veš, kaj bi počel! In se jeziš nanj, kadar ti ni dan, obenem ga
pograbiš z obema, če se ti priložnost izkaže. Z njim dospevaš do tistega, čemur
praviš sreča. Z njim se lahko uvrstiš med večje majhneže. Z njim lahko… ma,
česa vsega ne moreš, z njim, celo do generalnega zaključka o tem, da je svet
pravičen, lahko dospeš, v kolikor ti je namenjeno prijateljevanje z – denarjem?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar