Malo o tem, malo o onem...

Med nagonskimi je iskrenost (karkoli že pod to besedo pojmujejo!) na prvem mestu: vselej se namreč, povsem iskreno, v lasten dobrobit izkazujejo... menjavajoč "obraz" okoliščinam primerno!

Oh, ta "ljubezen"...

Imeti rad varno, predvidljivo, zagotovljeno... sobivanje ni isto, kot imeti rad sobivajoče(o/ga). Nasprotno, je zgolj - imeti rad sebe!

Absurd absurdov...

Današnji slab(š)i časi so rezultat taiste večine, ki si boljših želi!

Kadar nimaš sebe, takrat moraš imeti "narod" in neke triglave, a kaj, ko pa so "narod" in triglavi povsem brezvredni, s temi, ki nimajo sebe!

NE verjetje v "višje sile" ni brezpogojen izkaz razuma. Je veliko butcev, ki so v to zgolj naučeni. In kar nekaj umnih, ki so (bili) v verjetje (pri)siljeni.

Žal je občost tako entelehentna, da ji razlage samo zmedo, in zavračanje, povzročajo!

Potrošniška družba ni izmislek kapitalizma! Na vsakem pašniku se nažirajo do onemoglosti.

Tekmovati s samim seboj, v želji po biti boljši, narediti bolje kot poprej, zmore porajati dobro.
Tekmovati z drugimi, v želji po biti boljši (pravilneje: uspešnejši!) od njih... o tem pa stanje sveta samo po sebi dovolj priča!

Čar igre ni v rezultatu, pač pa v igranju samem. A kaj, ko živimo v svetu živalskega "obračanja na glavo"!

Ko se rutina polasti nečesa, česarkoli, denimo dela, zveze, življenja kot takega, takrat polaščeno zgolj biva, in bi bilo bolje, ko ne bi.

Ubogo živetje, v katerem imetje, pitje, žretje in zabava predstavljajo cilj in dosežek! V bistvu pa gre za temeljno onesnaževanje planeta!