Dolgo je tega, približno dvesto let, kar so na
posameznih (dalmatinskih) otokih naselili munge. Živalice, znane kot uspešne
borke s kačami, so pripeljali od drugod, in prav zaradi želje po tem, da bi na
otokih - odpravili kače, strupenjače...
Mungi so izjemno uspešne živali, v preživetvenem
smislu, in dokaj invazivne. Posledice njihovih značilnosti dandanes
predstavljajo problem, s katerim se sosedi še niti niso začeli resneje
ukvarjati. In se ta problem izkazuje ne samo na otokih, denimo Ml(j)etu, pač pa
že tudi na “celini”, kajti...
Ko so mungi opravili s kačami, in se, medtem, uspešno
razmnožili, so se, v pomanjkanju hrane, lotili drugih živali, pa - kadar ni
uspešnega ulova jajc (ali mladičev) prosto živečih ptic, takrat tudi “domača”
perjad pride prav, ne nazadnje, takrat tudi zrelo grozdje, ali smokva, prija
zobati lakoti. Pomeni, da so mungi prerasli svojo (nekdanjo) vlogo koristnosti,
in postali škodljivci, ki, ob vsem ostalem, slovijo tudi kot uspešni prenašalci
stekline... in ki so se, zaradi preštevilne otoške populacije, odločili
preplavati tistih nekaj kilometrov morja in dospeti tudi na “trdnejša tla”, s
katerih se jim, danes, odpirajo poti v vse smeri.
Takšnih posegov v naravo “človeštvo” izkazuje v
izobilju, z njimi pa izključno sebi spočenja izjemne “usluge”. Že res, da je
neprijetno, tudi nevarno, sobivati s strupenjačami, a je res tudi to, da niti
kače niso brez razloga umeščene v okolje. In je res, da v svojih (naravnih)
okoljih zmorejo (uspešno) obvladovati lastno razmnoževanje, potemtakem
ohranjati lastno vrsto v naravi neškodljivem obsegu. In je res tudi to, da že
zadostna pozornost zmore preprečiti neljube posledice morebitnega srečanja med
kačami in ostalimi bitji. Kakor je res tudi to, da ugrizi evropskih kač (gre za
dve vrsti strupenjač, za modrasa in za gada) praviloma sploh niso smrtni...
Kaže, da je “razum razumnih” neka posebna, povsem
specifična vrsta “razumevanja”, takšnega namreč, ki se na napakah (na)uči -
ponavljati napake. Morda za odtenek drugačnejše, a vsebinsko popolnoma enake.
In nenehne. In se je, ta “razum”, tudi na mrtvi Temzi naučil rokovati z
vodami... pa dandanes malodane ni potoka, iz katerega bi bilo moč napiti se,
brez kakršnegakoli tveganja. Pa zategadelj, zaradi te specifične podobe
“razumskosti”, ni prav nič čudno to, da obče razreševanje družbenih težav
uspešno le - poraja nove težave!
Ni komentarjev:
Objavite komentar