Veliko
je bilo primerov razčiščevanja (gospodarskega) kriminala, pri katerih so se
oglašali zaposleni, ki so… vozili (služben in službi ukraden, nezaračunan)
material na gradbišča… delali na teh gradbiščih, ne da bi naročnik njih delo
plačal (je šlo na službene stroške)… ali »le« vedeli o teh stvareh, in ki so
bile takrat, ko so se nepravilnosti dogajale, lepo – tiho! Kasneje pa, kakopak,
ko so »stopili na prste« odgovornim, ki so takšne rabote dogovarjali in
skrbeli, da so bile izvajane, takrat se je oglašalo, to, silna »pošteno«
delavstvo, in hitelo pripovedovat o tem, kaj vse so »morali« počet…
Najprej
ugotovimo, čemu so »morali«! Jih je nekdo lahko neposredno prisilil v to, jim
je nastavil cev pištole na čelo, pa »če ne boš, te ustrelim«, so bili, torej,
kakorkoli neposredno (pri)siljeni v to, da zares niso imeli možnosti odklonitve
posla, za katerega so vedeli, da je nedopusten?! NE, niso bili neposredno
prisiljeni, pač pa posredno: v kolikor ne bodo ubogali, bodo ostali brez
službe.
Potem
ugotovimo, ali so imeli izbiro! Seveda, da so jo imeli, izbiro med »obdržati
službo in delati vse, kar mi naročijo« in med »odkloniti naročeno in ostati
brez službe«, a so, praviloma, izbirali prvo možnost, pomeni, da so se zavestno
odločili izvajati tisto, česar ne bi smeli! Pa – če je njih šef kradel
podjetju, so s tem, da so delali po njegovih navodilih, v bistvu to krajo
omogočali, dopuščali, jo ohranjali (s svojim sodelovanjem in s svojim molkom)
nekaznovano, pomeni, da so bili aktivno soudeleženi pri nečednih poslih!
Čemu so
se tako izkazovali? Zagotovo ne, ker bi bili tako pošteni, kot so se hiteli
izkazovat kasneje, ko jim je bilo varno (govoriti o vsem, kar so »morali«
počet), pač pa, preprosto, ker jim je bila ohranitev službe ( = lastne varnosti
in, posledično, kupne moči, in, posledično, ugodja) pomembnejše od –
izkazovanja tistega, česar ne premorejo, poštenosti, moralnosti, načelnosti!
Pomeni,
da so ravnali prav, ker so se vsaj naknadno oglasili? Takole zapišem: za to, da
so se naknadno oglasili, in obenem niso bili kaznovani za svojo aktivno udeležbo
pri izvajanju nepravilnosti, niso imeli nobene moralne pravice, ker – le
kako zgleda, kadar lopov na lopova s prstom kaže, in to počne samo zaradi tega,
da bi bodisi sebe obvaroval, ali pa se temu drugemu lopovu maščeval?! Namreč,
ko bi ga zares hotel zaustaviti pri lopovščini, bi ga skušal ustavljati takrat,
ko je lopovščino zaznal, in ne šele z nekim (ter predvsem zanj varnim) časovnim
zamikom, ko je že pokradeno, uničeno, izginulo! In se je tudi sama »družba«
kilavo izkazala, v teh primerih, kajti kaznovani bi morali biti, za tovrstne
primere, dobesedno vsi, ki so v njih sodelovali, od vratarja, ki je dvignil
rampo, in vedel, kaj, komu, zakaj ter pod kakšnimi pogoji tovornjaki vozijo,
prek delavcev, ki so ukraden material (na službene stroške) vgrajevali, do
šefov, ki so dogovarjali takšne usluge (ali posle, ki so jih zaračunali po
sistemu v-lasten-žep ali pa »zgolj« za določene protiusluge) in vseh tistih, ki
sicer niso aktivno sodelovali, pri teh zadevah, a so zanje nedvomno vedeli in
bi jih bili zmožni tudi dokazati, ko…
Ni komentarjev:
Objavite komentar