Kdaj
boš užival, sosed me sprašuje,
medtem,
ko sonči se, in poležava,
da ga
prerašča pleve, trava,
ker se
po delu nič mu ne spahuje…
Mu,
bojda, všeč na kmetih je živeti,
le… ko
bi se trava sama pokosila,
ko bi
brez nege veja obrodila,
da dalo
bi ležati se, sedeti…
Če v
primerjavo verz popelje:
vsak vol
za hipec ne prikriva,
da
pašnik kraj je, kjer uživa,
ko žre,
in prežvekuje, serje…
Tako je
že od pamtiveka,
le da
še niso vsi spoznali:
ugodje
želja je živali,
medtem
ko trud gradi človeka!
In, ne
nazadnje, kaj bolj prija,
kot to,
ko za teboj ostaja,
kar v
tvojem delu se poraja
in iz
zametka cvet razvija?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar