Na
pločniku vsakdanji par:
z nje
kar kipi,
na vse
strani,
ko se v
ospredju guga;
on pa
se zdi
kot da
preti
mu vsak
trenutek truga…
Njej
zanj je bore malo mar:
svoj sod
masti
v korak
drži,
prek
hrbta ga priganja;
on le
sledi,
mu
druge ni,
svobodo
svojo sanja…
Morda,
za hip, pogled privzdigne
v nje
okroglo zadnjo plat,
da
misel na svetlo mu švigne,
pa
pohiti nekaj mrmrat…
Morda…
za hec sledim domnevi:
Ti,
vražja baba, vrag zalit!
Bi se
polepšali mi dnevi,
ko bi
se dalo te znebit!
Ni komentarjev:
Objavite komentar