Pesem brez veze

Sem se odločil: napisal bom pesem brez veze!

Takšno, ki nima ne kraja, ne konca,

da se prav vse, kar je, in česar ni, razleze,

kot reka brez struge, iz njenega lonca…

Prvo pravilo pri takšni pesmi je to,

da pravila, vsaj zares, sploh ni!

Mislim – kako bi lahko brez veze bilo,

nekaj, karkoli, kar se predpisano zdi?!

Vsa ostala pravila, kolikor jih zmore biti,

so zgolj za to, da prvemu sledijo!

Da se držijo, kot klopi prisesani, njegove riti

in ničesar po svoje ne skazijo.

K sreči obvladam, ta pravila, malodane na slepo.

Jih še nisem štel, saj sproti rojijo,

ko črke poganja v papirnato stepo,

na žrebcih besednih, da z vetrom norijo…

Potemtakem, izvedbeno sploh ni težave:

pesem brez veze je odločitev, in šteje!

Le to je brez veze, da iz moje glave

nikakor ni ustrezne brezvezne ideje…