In sta bila prvič pri veterinarju. Natančneje - pri veterinarki.
Zaradi treh stvari sem prišel, sem jel pojasnjevati ob vstopanju v ordinacijo, zanima me spol obeh mačkonov, osnovno cepljenje bi opravili in - kdaj bi izvedli sterilizacijo oz. kastracijo?
Ta je zanesljivo ženščina, sem samega sebe dopolnjeval, ko sem oranžno mačkonarsko bitje vlekel iz košare, povsod prva vtakne nos in kamorkoli se poda, tako, med hojo, nenehno nekaj brunda, komentira. Je povsem drugačnega značaja od sivo tigrastega...
Ne, pa ni, je poprej zardevajoča veterinarka zmagoslavno ugotovila, ni samička, fižolčke ima!
Prav, pa naj bodo fižolčki. Pri obeh. Dolgo itak ne bodo zdržali, nekje do sredine decembra. Veterinarka je namreč ugotovila, da sta mucka stara dobrih pet mesecev (zaradi česar mora kastracija še počakati), potemtakem - niti meseca nista imela, ko sta padla v najine roke! Pomnim, niti dlani nista zapolnila, posamič, tako majhna sta bila. In ni prav nič čudnega, glede na to, da sta naju, vse kaže, sprejela za svoja starša, da sta se navzela, vsaj deloma, pasjega značaja, in nama sledita (vključno s cuckoma, seveda), ko se podava delat, prek brega, navzdol, navzgor, povsod...
Še največja težava je bila glede imena. Poprej sta bila (oranžno bel) Furija in (črno-sivo bel) Hermes, zdaj pa je pri Furiji "a" odpadel, in postala je, pardon, postal je - Furij.
Zaradi treh stvari sem prišel, sem jel pojasnjevati ob vstopanju v ordinacijo, zanima me spol obeh mačkonov, osnovno cepljenje bi opravili in - kdaj bi izvedli sterilizacijo oz. kastracijo?
Ta je zanesljivo ženščina, sem samega sebe dopolnjeval, ko sem oranžno mačkonarsko bitje vlekel iz košare, povsod prva vtakne nos in kamorkoli se poda, tako, med hojo, nenehno nekaj brunda, komentira. Je povsem drugačnega značaja od sivo tigrastega...
Ne, pa ni, je poprej zardevajoča veterinarka zmagoslavno ugotovila, ni samička, fižolčke ima!
Prav, pa naj bodo fižolčki. Pri obeh. Dolgo itak ne bodo zdržali, nekje do sredine decembra. Veterinarka je namreč ugotovila, da sta mucka stara dobrih pet mesecev (zaradi česar mora kastracija še počakati), potemtakem - niti meseca nista imela, ko sta padla v najine roke! Pomnim, niti dlani nista zapolnila, posamič, tako majhna sta bila. In ni prav nič čudnega, glede na to, da sta naju, vse kaže, sprejela za svoja starša, da sta se navzela, vsaj deloma, pasjega značaja, in nama sledita (vključno s cuckoma, seveda), ko se podava delat, prek brega, navzdol, navzgor, povsod...
Še največja težava je bila glede imena. Poprej sta bila (oranžno bel) Furija in (črno-sivo bel) Hermes, zdaj pa je pri Furiji "a" odpadel, in postala je, pardon, postal je - Furij.
Ni komentarjev:
Objavite komentar