Od volitev, do volitev,
vselej iščemo
rešitev,
a rešitve, trajne,
ni,
ker problem smo -
sami, mi...
Vselej novi
apetiti,
nič do kraja ne
nasiti,
bi nenehno boljše
stanje,
le sami smo - isto
sranje...
Glad nenehno želje
seje,
česar nimam, to mi
šteje,
vsak dosežek oža
zanko,
saj izkaže spet
nov manko...
Od volitev, do
volitev,
svet človeka pust
in plitev,
isti špasi, ista
pota,
pod taktirko
idiota...
Ni komentarjev:
Objavite komentar