Po korakih stiha...

Kar sem zasnubil te, Kraljica,

pošteno davek ti plačujem,

na nakovalu tvojem kujem

življenja svoje dneve žgoče...

edina si mi spovednica,

edina, ki zvesto posluša,

vse kar okuša moja duša,

ko se smeji, in kadar joče...

od prve čačke, od zametka,

sem vate se do dna zaljubil,

predal se ti, se zaobljubil,

kot senca zvesto ti sledim...

te nosi v meni vsaka cvetka,

nebo samotnega oblaka,

še potok žubor svoj pretaka

v neskončnem spevu tvojih rim...

v nevidne sva vezi ujeta,

ko vodiš me na svoje trate,

skozi vprašanja in zagate,

po večni poti brez oddiha...

je moja kri s teboj prežeta,

pa me prav zlagoma razdajaš,

in v besedah me razkrajaš,

ko tonem po korakih stiha...