Le dva sta, v temelju, možna načina,
da pašo držiš,
vsaj za silo, v rokah,
in da ne razštrka
se silna živina,
tako, brez
nadzora, in zlasti na mah...
Pastirc, običajen,
na jodldi goni,
ko palico suče in
nudi ščep slan,
naj bo na napeve
iz vrste bohloni,
naj bo med
posvetne zadeve ravnan,
prav zlahka bo
čredico zbral na obete
in z njo brž
posadil svoj lik tja med svete...
Tam, kjer je
napredek, vsaj tak za drobnico,
in kjer je med
tesla dospel Teslov um,
lastnik si omisli,
takoj, takšno žico,
ki begavčku hipoma
speče pogum,
pa nič ga ne mika,
da v dalj bi se štulil,
dokler je kaj
paše, veselo bo mulil...
Ni komentarjev:
Objavite komentar