Ringloji,
drevesi z belimi, v bistvu z bledo rumenimi, in tretje, s temno rdečimi,
plodovi, so v polnem zamahu. Breskve, medena nektarina in kutina jim
sramežljivo sledijo. Hruške in čokoladni akebiji so tik pred cvetno eksplozijo.
Vse ostalo, od fig, sliv, jablan, kakijev, kanadskih višenj, asimin, pa do trt,
sibirskih borovnic, ribeza, in še česa, vse bolj veselo speva pesmi pomladi. Če
ne bo neke neprijetnosti, denimo pozebe… Če pa bo, pa bo, sem imel priložnost
krepko hujše zadeve doživeti.
Tudi
narcisi palčici, v bližini sebi sorodnih, in krepko večjih, radostno kukata
soncu naproti. Celo oblaki so se mu spoštljivo umaknili, vsaj za nekaj časa, da
je bilo čistost neba videti. Vsaj nekaj, očem dene sprememba…
Danes
sva, Mala in jaz, odtrgala prvo letošnjo limono. Ne vem, kaj ji je bilo bolj
všeč, sama limonada, ali, morda, to, da sva jo doma pridelala, kakorkoli že, ko
bi bilo po njenem, bi vsi plodovi že danes zapustili svoje veje. A sem jo uspel
prepričat, da jih pustiva, kjer so, da jih sonce še malo poboža, naj še malo
porumenijo, za odličnejši okus osvežitve…
Da, v
užitek je doživljati porajajočo se Lepoto, celo za kanček zmore priokus
siceršnjosti ublažiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar