Odraščaš, odrasti do neba!

Odraščaš, vse bolj, pa ti nekaj besed,

takole zapišem, za tvojo pot v svet,

in upam, res upam, da v tvoje globine

še zadnja, kot vredna, za ves tvoj čas šine…

 

Nikoli ne bodi govno dvonogo,

ničevo, smrdljivo, brezdušno, ubogo,

nikoli povprek ne podajaj roké,

le drek je, do česar prav vsakdo zna, sme!

 

Kdor vrednosti nima, ni boljši od blata,

čistoči se gabi celo prek podplata,

in nima obraza, in ne hrbtenice,

z lažjo in s prevaro kot smrad in stenice!

 

Nikoli ne bodi govno dvonogo!

Prehitro umazan obraz se zgodi,

in ko se nabere, celo na zalogo…

z ničemer, z ničemer ga sprati več ni!

 

Ne štedi srca, brez dati mu ni,

a glej kje in komu bo bílo,

le redek se najde, da vreden živi,

ostalo – zgolj laž, in slepilo!

 

Nikoli ne bodi govno dvonogo!

Je bolje trpeti kot drugim kaziti,

pa raje naj bo ti in sámo, in 'bogo,

kot biti le ena od mnogih vseh riti!