Danes
sem naredil obhod, da sem si napredovanje rastja ogledal. In je breg še dobro
namočen, pa bom počakal s košnjo do torka. Tudi radi pravovernih okoličanov –
ne želim biti edini hrup vzbujajoči dejavnik v okolju…
Kar je
odcvetelo, je tudi odkipelo. Trenutno kipijo, v cvetovih, slive, hruške,
breskve… Pa če bo buh dal in zlodej ne bo štrene pomešal, bo letos leto sliv in
vsega ostalega sadja. Celo šmarna hrušica – od zemlje pa do neba so se pobelili
grmiči…
Asimine…
priznam, neučakano pričakujem prvo letino. In tista tri, štiri drevesa, ki so
se spod ograje s sosedovega konca preselila na najin del, vsaj tri, štiri metre
so visoka, obetajo s cvetovi. Celo palčica, ena od tistih, katere sem posadil,
ima nekih pet, šest cvetov, čeprav meri komajda štirideset, kak centimeter več,
v višino. Da, traja, preden te rastline zrastejo, kajti najprej nekaj let
ustvarjajo gomolje (nimajo običajnih korenin), ko pa so le-ti dovolj močni,
šele tedaj je moč opaziti občuten razvoj, pa so te, katere sem posadil, podobne
zobotrebcem, v primerjavi z omenjenimi spod-ograje-došlimi… Upam, da bodo Sonku
plodovi všeč, so sočni, sladki, po okusu pa spominjajo na kombinacijo med
banano in ananasom.
Noč mi
je znova v nespečnosti ubežala, pa že tako sem utrujen od minulega tedna. Je
bila Mala krepko zahtevnejša, kot sicer zna biti. Pa danes, bolj kot ne,
počivam. Nekaj malega sem sicer opravil, a vsa večja dela hranim za »drugič«. Verjetno
bom jutri pospravil po hiši, da z zunanjim hrupom ne motim »praznika«…
Ni komentarjev:
Objavite komentar