Včeraj,
ko sem te odpeljal, sem se, nazaj grede, ustavil, da bi kupil nekaj sadik melon,
a so mi povedali, da sem par tednov prehiter, pa – da ne bi praznih rok
zapustil trgovine, sem dve sadiki jagod nabavil. O njih se pogovarjava, včasih
tudi poamaš kakšno, tisto gozdno, čeprav…
V
zadnjem času ti sadje, vsaj tu, doma, najbolj ne prija. Z izjemo lubenic in
banan ter, tu in tam, melon in kakijev. Lani enega samega grozdnega zrna nisi
hotela poskusiti, ringloja, slive, fige so ti, resda redko, prijale samo, če
sem ti jih postregel v podobi kašice, ali kot marmelada, v palačinkah. Jabolka –
malo ugrizneš, in odložiš, in tudi na krhlje narezana ne gredo. Da ribeza sploh
ne omenjam, medtem ko hrušk, lani, niti za pokušino ni bilo. Sta vse odnesli,
najprej pozeba, nato še toča…
Te
jagode naj bi bile »mesečne«, pomeni, da bodo rodile vsak mesec, dokler jim bo
vreme naklonjeno, seveda. In naj bi bile srednje velike, tiste prave,
aromatične, sladke, pa – če ti bodo ustrezale, jih bova še več posadila, tako,
za pokušino, pa bosta dve več kot dovolj. Upam vsaj.
Obe
sadiki že imata cvetne nastavke, pa se zna zgoditi, da bo čez mesec, mesec in
pol, že prvo »obiranje« in, verjemi, komaj čakam, da vidim, če ti bodo prijale!
Ni komentarjev:
Objavite komentar