Zgolj tako, v svojem nisem-kot-drugi…

Nekoč sem hotel vedeti, danes bi raje, ko ne bi.

 

Pravijo, da je znanje moč. Morda tudi je, v njihovem svetu, v svetu neumne pameti in komolčarske goltavosti, sicer pa je povsem nasprotno, pa – več kot veš, bolj se v lastni nevednosti prepoznavaš!

 

Med bebci ni dobro biti ne-bebec, prehitro te za bebca ugotovijo.

 

Ko bi bila resnica odvisna od večinske »dojemljivosti«, bi neresnice ne samo prevladovale, pač pa do enega samega védenja ne bi bilo dospeti.

 

Kjer je povprečje merilo miselnih zmožnosti, tam se sleherna zmožnost kot problematična izkazuje.

 

Ne vem, morda obstaja človek v opičji koži, vem pa, da mrgoli opic v človeških.

 

Nesmiselno je pojasnjevati nezmožnim posrednega spoznavanja.

 

Pamet je dana vsem mislečim bitjem, a samo med bebci lahko pameten velja za misleca.

 

Kakor neumnost ni umnost, tako tudi nečloveško ni človeško. A človejakov takšne »malenkosti« ne (z)motijo.