Lani ju
nisem zalival, prek zime, in sta potrebovala kar nekaj časa, spomladi, da sta
se opomogla. Letos napake nisem ponovil, pa sta poskočila, se razrasla, celo
tako, da je limonovcu strop v garaži postal prenizek. Hranil sem ju namreč na
delovnem pultu, tako imenovanem ponku, in mi bosta že v prihodnji zimi določene
težave povzročila, prostorske, a menim, da se bomo uspeli dogovoriti…
Danes
jima je bilo odločeno, da, pomladi v pozdrav, v svojih novih, večjih domovanjih,
pokukata na plano. Do petka bosta nekoliko v zavetju, pod balkonom, potem pa se
bosta morala, za nekaj časa, dokler bo Malo tu, preseliti, da bo dovolj
prostora za vožnjo trokolesa in »poganjavčka«…
Pet
limon počasi zori, in upam, da bo Sonko z veseljem pil limonado, tudi kumkvati
so v podobnem dogajanju, a zanje nisem prepričan, da bodo žabonarju všeč.
Malček zagreni njih okus, zaradi lupine, s katero jih je uživati. Na obeh
rastlinah pa je polno nekih nastavkov, popkov, in se nadejam, da bo vsaj njih
vidnejši del uspešno obrodil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar