Bitje

Čez belo platno tko se črne ptice

in sonce v solzah nebo topi,

na trati človek si zakriva lice,

za lepši svet prekrije še oči…

                                         

Zavije veter v poležanost klase,

bo seme, kaže, se izpelo v nič,

na koščku, ki ga našel je le zase,

v človeku krohota se sam hudič…

Živali so zastavile zabavo,

na tehtnici velja le sita rit,

iztrebkov sreča razcveti planjavo,

sestradanost pa v kri gredo gasit…