Voljna
koža, vitek stas,
mejkap preko
maske,
ni
preprek, ovir za nas,
trčeni
do daske!
Onduliran
svet razpok,
slavolok
praznine,
krog za
krogom zre v krog,
preden,
krožno, mine.
Teče v
čas tekoči trak,
klon do
klona v klane,
ista
pesem, le drug znak,
žene
telebane.
Up se
zbuja, in topi,
vselej polna
čreva,
več kot
nosi Svet ljudi,
Človek
bolj sameva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar