Čretica

Naša čretica je zbrana,

kolektiv hudo ubran,

vse do konca, od zarana,

vleče vsak na svojo stran…

Kjer je delo, tam je gneča,

odgovornost – drugi jaz,

hrepenenje tek nam veča,

je poštenje naš izkaz…

Se menjava tok, ki nese

našo držo in nravi,

radi smo, kjer bolje znese,

kjer za nas se več dobi…

Umni smo, odprte glave,

vsakdo vse rešitve zna,

le poganjamo neprave,

najprej gor, nato na tla…

Naša čretica obeta,

sto receptov, sto ljudi,

sla z verige davno sneta,

nas nesloga vkup drži…

Didl-dujček, didl-dajček,

hop za hopom in hop spet,

cik-cak preko trate zajček

si obeta širni svet…

Štorklje so krive, da mlaka vse manjša postaja, in so se paglavci v neskončnost pojavili!