Krog na krog

Narišeš krog. In v njem zgolj nič.

Nekakšno prazno stanje.

Balon, ki ga prav vsak vetrič

požene v valovanje.

Ni sidra, trdnih korenin,

ped toplega le zraka.

Nikdar ne tone do globin,

ko nek nov val svoj čaka.

Je goden za prav vse smeri,

jih prav lahkotno menja,

nalahno z vetrcem drsi

in se hudo napenja.

Zdaj sem, zdaj tja, kot čas veli,

na pravi poti vedno,

značajsko se ne spremeni,

je brez značaja redno.

Nikdar posamič, vselej vkup,

so šteti na množine,

jih čas je pridno dal v kalup,

da s časom sam ne mine.