Kaj
zdaj, pomislim, kam naprej,
na pamet,
v prazno, brez idej?!
S
tipkovnice črkovje zbuja,
navdih pa
se, prav nalašč, kuja…
Za
mislijo zamisel zmisli,
a kaj,
ko pravijo ljudje,
da
tisti, ki veliko misli,
ničesar
prav zares ne ve?!
Z idejo
misel se ubada,
pa marsikdaj
gre v prazno dan,
kdor
ve, ne misli, saj obvlada,
zato je
svet tako krasan!
Priznam,
sirota sem nesrečna,
od zibeli
naprej v obup,
nobena
mi resnica v(š)ečna
ob
rojstvu dana ni v zakup!
Vem,
moral se bom spremeniti,
v ponos
sosedov, očetnjave,
se od
vsevednih naučiti…
je
lepše, bojda, vse, brez glave!
Ni komentarjev:
Objavite komentar