Dež, si kriv!

Joj, ti dež, vsega si kriv,
kaj si blato močil,
se je človek porodil,
prek sveta poskočil...
kamorkoli se priklati,
vse zamaže, vse poblati!
Zemlja, ti si grešna tvar,
si z dežjem norela,
ni bilo ti prav nič mar,
kaj bosta spočela...
pa ne maže zgolj in blati,
sili z zemljo vse zravnati!
Pravzaprav je krivo vse,
kar nezmožnost bega,
človek nebogljenček je,
pa stvarem podlega...
mu denar pohlep izpili,
puška ga v morijo sili!
Ja, res, dež, vsega si kriv,
ker si blato močil,
bednika si porodil,
ta pa v svet je skočil!