Mejdun,
kako je to lepo,
kar ni
pred nosem zreti,
za tem
zazreš se v nebo
in znaš
vse razodeti!
Bogovi,
zvezde, kak svetnik,
neznane
daljne sile,
še
palčki, Jakec, Bučko, Špik,
čarovnice
in vile…
Ne
zmoreš zreti pred korak
in kamen
te spodnese,
po
razlog skočiš nad oblak,
razlaga
se obnese!
Mejdun,
kako je to lepo,
zaman so
vsa odkritja,
neznane
sile vodijo
vsa
izgubljena bitja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar