Godletvorna

So se pridno razigrali,

pohiteč na prste vzpet,

ni, da ni, da ne bi znali,

le – vse bolj ječi planet…

Ni zadeve, ni postave,

ki bi zmogla umno stat,

zakonitosti narave

ne puste se pretentat…

Mir postane dolgočasen,

standard zlahka zvodeni,

glad glasi se vse bolj glasen,

res, ne zmore, a želi!

In, ko krene, celo godi,

kratek čas, potem spuhti,

znajde v lastni se zablodi,

spet v rešitve pohiti…

Čudno je to reševanje,

čudna pamet, ki ne zna,

vsak korak le slabša stanje,

dokler stanje ne krepa!

Zgodovina se norčuje,

človek lasten rep lovi,

in, kar je ob tem najhuje:

ni izkušnje, ki zbistri!