Potzmotje

Na zmotni poti do brezzmotja,

je zmotno, in brez zmot ne gre,

do lastnega zgolj izginotja,

potem pa spet, z začetka vse…

Na zmotni poti v krog vrteči,

kot psiček, ki svoj rep lovi,

še tolikšni ni dano sreči,

da v um neumnost spremeni!

Na zmotni poti vse je krivo,

še kamen sili v spotik,

če bitje je nedojemljivo,

povrh še sebi svoj vodnik.