Mlačnošvic

Vsaka družba je okužba,

če je družbenik zanič,

je jemanje vneta služba,

daje pa se rado nič…

Žabe v mlaki zaregljale,

hrupen je svobode glas,

med seboj so si izbrale

nove upe za nov čas…

Žabice so prava sila,

vsaka rado dvigne krak,

setev bržčas obrodila

bo vsaj tisti rega-kvak…

Med izbranci vsi bogovi,

zgolj najboljši žabji spev,

se obetajo gradovi,

slehernik bo vse imel…

Švicomlaka komaj čaka,

žabje sline pa cveto,

v žabjih mislih med pretaka

žabje sanje v nebo…

K sreči shramba je zdržala

nekaj dolgih žabjih let,

a zatem brž izkazala,

da je kompliciran svet…

Potlej spet je zadonelo,

krog in krog le prst krivi,

v žabji mlaki nič veselo

z ex-bogovi se živi…

Božježabja volja st'rila

zdaj naslednji bo korak,

prizadevnost bo rodila

še glasnejši… rega-kvak!