V odvisnosti od tega KDO in ZAKAJ...

In bi bilo celo možno, teoretično zagotovo, verjetno pa tudi praktično, vzpostaviti takšnega človeka, kakršen ne bi nenehno "ponavljal zgodovino". In bi ga lahko vzpostavila natanko tista veda, katere se tako nerazumsko bojimo, kadar o spremenjeni hrani govorimo - genetika, kajti - če zmore dodajati, potem zmore tudi izločevati posamičnosti, potem zmore te posamičnosti tudi odvzemati...

Primer: Japonci so izvajali poskus (znano mi je, da so ga izvajali na 24-ih ljudeh, po vsej verjetnosti pa gre izključno za "uradno" številko), v okviru katerega so hoteli človeka narediti - odpornega na bolečino, drugače - nedovzetnega za bolečino. In jim je v 4 primerih to tudi uspelo, ampak...

Težava s poskusi je v tem, da ni vseeno to, s kakšnim namenom jih izvajajo, še manj to, KDO jih izvaja, pa je moč tudi določena znanstvena spoznanja uporabiti v slabe namene, torej v NEetično, predvsem pa jih je moč izkazati v smeri dodatnega slabšanja že obstoječega stanja, kajti - marsikatero raziskovanje je danes le "obrtniško delo": imam mikroskop, o genih sem se naučil, o postopkih njihove obdelave tudi, pa se lahko igračkam z njimi, kakor nanese, tudi takrat, kadar se mi sanja ne o tem, KAJ bom s svojo "znanostjo" naredil. Kadar sem človek, ki zmore le KRATKOROČNO gledati in videti, se pa ni zmožen zavedati dolgoročnih posledic lastnega ravnanja.

In kakor zmore (bi zmogla) popravljati, tako zmore (bi zmogla) tudi kvariti, zlorabljati, in - ker je večina kratkoročno videčih, je tudi večina finančne moči v rokah kratkovidečnosti, zaradi česar je sleherno ugibanje o morebitnih popravkih lahko povsem neumestno razmišljanje, celo takšno, da je daleč stran od realnega...

Da ni tako? Vrnimo se, spet, k japonskim poskusom z "odpravo bolečine"...

Bolečina je sila moteča zadeva, res je, in kadar nas nekaj boli, takrat skušamo to bolečino obvladovati, in tudi zdravnik nam predpiše sredstva, s katerimi jo vsaj ublažimo do njenega lažjega prenašanja. Prav. Vendar - bolečina je, v svojem OSNOVNEM NAMENU, po svoji naravni vlogi, le OPOZORILO, opozorilo, ki nam govori, da je nekaj narobe, in da je potrebno ta "narobe" ustrezno obravnavati, ga (o)zdraviti, potem pa... potem pa bolečina itak sama od sebe preneha. Zdaj pa takole...
Če sem nekomu IZKLOPIL njegovo NARAVNO zmožnost za zaznavanje bolečine, sem mu v bistvu izklopil njegov sistem opozarjanja, na temelju katerega je zaznaval, da je z zdravjem nekaj narobe, na temelju katerega se je, ne nazadnje, tudi odpravil k zdravniku. In - če sem mu izklopil ta sistem opozarjanja, potem ga ne bo opozarjal, bolezen pa se bo tiho širila, se razraščala... in jo bo vse težje (če sploh) sanirati, takrat, ko bo (po nekem slučaju) odkrita.

Resnično ne vem, če so tovrstni "znanstveniki" bitja, temelječa na razumu, prej bi rekel, da so jim, na podlagi njihovih spričeval, dali v roke igračke (laboratorije, pripomočke, denarna sredstva), s katerimi se igrajo tako, da se niti ne zavedajo - posledic lastnega igračkanja.