Če je
pravica le to, kar se hoče,
vselej
in vsakokrat več, tisti daj,
težka
bo, težka, in prav nemogoče,
da jo
doseže človeški značaj!
Tista
naravna je bolj kruta sila,
zmoreš
leteti, potem poletiš,
če pa
ti smola odvzela je krila,
potlej
– dočakaš, da glad potešiš.
Skupnost
je dolžna, bi morala znati,
čuje se
s hribov naravnost v dole,
ampak –
to skupnost si sam hitel tkati,
kolikor
znaš, pač, le toliko gre!
Ah, ta
pravica, prav čudna se kaže,
nikdar zadostna,
in kvarne nravi,
in kako
zlahka se revica maže,
ko jo
razmečeš med dobre ljudi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar