Potreboval sem več kot trideset let aktivnega pisanja,
preden sem zbral dovolj "poguma", da sem, pa še to od daleč, in
spoštljivo, in po tem, ko so me medse pozivali, postal "kolega"
Menartu, Pavčku, Šmitu, Makarovičevi...
Človejak pa... napiše nekaj, po obliki pesmi
podobnega, butne neumnost, v formi aforizma, in že ga slišiš "Ej, kolega,
veš, jaz tudi pišem..."
Ej, Ajnštajn, veš, midva sva kolega! Pri meni je tudi vse relativno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar