Vsakič,
ko v trgovini vidim napis »prodajamo izključno slovensko govedino«, pomislim
tisti kako-je-to-mogoče, kajti ne poznam enega samega primera hiperprodukcije
govedine (tiste štirinoge, seveda), ki bi se odvijala v Deželi, obenem pa sem
prepričan, da meso krepko počasneje raste, kot pa ga je moč, predelanega, v
kanalizacijo odlagati. Potemtakem…
Se
spomnim primera z vodami. Tudi te je človejaška bebavost razdelila na »naše« in
»nenaše«, pa se tudi pri njih, pri vodah, postavi popolnoma isto vprašanje:
kako, za vraga, je lahko voda nacionalno opredeljena, ko pa…
Poglejmo
konkreten primer, kar današnji. Oblaki, in z njimi deževje, prihajajo s
severozahoda, ne vem, tam, nekje iz Italije, Avstrije… pomeni, da so se, ti
oblaki, porodili nekje izven področja slovenskih voda, pomeni, da so
sestavljeni iz – neslovenskih (vodnih) kapljic! In zdaj, ko bodo oblaki te
kapljice odložili pri nas, bodo, v hipu, dobile deželno državljanstvo! Tako,
prek vrste, po sistemu zvez in poznanstev?!
Dejstvo,
ni absolutno mirujoče, stacionarne vode, in dejstvo, tista, ki se najbolj
približa takšnemu stanju, je, običajno, usmrajena! Voda namreč potrebuje
kroženje, kajti z njim ohranja potrebno količino kisika, v svoji sestavi. In
voda kroži, tudi in celo v mlakah, mrtvicah…
Voda
teče, neizogibno, tako po zemeljskem površju, kakor pod njim… in voda
izhlapeva, kadar Sonce zagotovi potrebne temperature. Pomeni, da je neulovljiva
tvar, da se sprehaja naokoli, da jo iz deželnih jezer zna odnesti, z oblaki,
prek deželnih voda, in obratno, k nam znajo oblaki prinesti vodo tujega
geografskega izvora. Pa…
Kako,
za vraga, človejaški strokovnjaki vedo, katere kapljice so »naše«, katere pa…
ne, ne, tujih ni, nemogoče, da bi bile, na »naših« tleh! Verjetno sploh preživeti
ne bi mogle, bi se ne znale miselno prilagoditi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar