Razlike (istosti), ki odločajo...

Niso vse različnosti tiste, ki opredeljujejo razlike med posamičnimi vrstami, in zunanje, EDINE vidne pripadnikom »človeštva«, pri razvrščanju sploh NISO EDINE pomembne! Denimo…

Ptice letijo. Trditev, ki bi jo bilo moč ugotavljati kot občo… trditev, ki ni pravilna, v podobi pravil, ki opredeljujejo vrsto, imenovano ptice, kajti je nekaj ptic, ki NE letijo. Na primer pingvin.

Je, ta pingvin, kaj manj ptica, napram ostalim? Ni, nikakor, je tipična ptica, obnaša se natanko tako, kot se obnašajo vse ptice, RAZMIŠLJA NATANKO TAKO, KOT RAZMIŠLJAJO VSE PTICE, le – leteti ne more.

Mar res ne more leteti? Zmore, zmore, vendar ne po zraku. Leti (zamahuje s krili, se, s pomočjo tega zamahovanja, poganja) pod vodno gladino, potemtakem: ne more vzleteti v zrak izključno zaradi lastne teže! Krila mu delujejo (zamahuje z njimi, ko, hodeč, lovi ravnotežje, ali skuša pridobiti na hitrosti gibanja, zamahuje, ko skuša na lažji način preplezati skalo, ki ga loči med vodo in kopnim, zamahuje, kadar plava), niso pa ga, ta krila, zmožna nositi (razen v vodi, kjer ga, če pomislimo, v bistvu drži voda sama), ker – je PREOBILEN, ima preveč telesne tolšče… ki jo ima zgolj zaradi tega, ker živi na področjih mraza, izjemno nizkih temperatur, pa tolščo potrebuje, da zmore, z njeno pomočjo, ohranjati potrebno telesno temperaturo, in da zmore, brez hrane, preživeti daljša časovna obdobja.

Kako bi opisali opice? Kosmata, gibčna bitja, z repom, s katerim se oprijemajo vej… živeča pretežno v drevesnih krošnjah. In – ko bi tako opisali, bi opisali površno, le delno, potemtakem – nepravilno, kajti…

Res je, večinoma so opice natanko takšne, da ustrezajo zapisanim opredelitvam, vendar – šimpanz in gorila, imata dolge repe, s katerimi se oprijemata vej? Nimata. Pa četudi šimpanz pretežen del svojega življenja preživi v krošnjah, medtem ko je gorila tipičen predstavnik »prizemljenih« opic, opic, ki so si za svoje domovanje izbrale čvrsta tla. Ker si to lahko dovolijo, zaradi svoje velikosti, mase, moči… in s tem, posledično, zaradi relativne varnosti pred morebitnimi plenilci. Vendar: tudi šimpanzi in gorile MISLIJO NA POPOLNOMA ENAK NAČIN, NA KATEREGA MISLIJO VSE OSTALE OPICE!

Še bi se dalo iskati, in najti, podobne primere, ki pričajo izključno o tem, da zunanjost (oblika sama), morebitne razlike v načinih živetja (katere pogojuje življenjsko okolje) NISO EDINE vsebine, po katerih je moč bodisi razlikovati med vrstami, bodisi z njihovo pomočjo vrste, kot take, (sploh) ugotavljati… ob čemer je za VSE živalske vrste značilna ena sama zadeva, ena sama vsebina, eno samo dejstvo: vse DELUJEJO NAGONSKO, vse NE PREMOREJO RAZUMA! Kakor je moč ugotavljati tudi pri »človeštvu«.