Da,
očitno me je danes zbodla besedna zveza »umetna inteligenca«. Zbodla v zadostni
meri, da sem se je lotil podrobneje.
Neka »pametna«
betica si je izmislila predmetno poimenovanje, in vse ostale »pametne« betice
so to poimenovanje, povsem nekritično, prevzele v ponavljanje, na povsem enak
način, kot se, s ponavljanjem, izkazujejo – opice in papagaji! Dejansko pa to
poimenovanje ne ustreza dejanskemu stanju, dejstvom, potemtakem, celo
nasprotno: z njim »človeštvo« opredeljuje nekaj, kar sploh NE OBSTAJA! Pojasnim…
Računalnik,
telefon, televizor, morda »sesalec« prahu, karkoli… so zgolj PREDMETI, četudi
so »naučeni« opravljati (izvajati) določene postopke. Sploh ni pomembno, če to »naučenost«
izkazujejo preko tipk, ali, morda, preko glasovnih ukazov, pomembno je to, da
so, ti predmeti, natanko toliko inteligentni, kot so inteligentni človejaki…
ali opice in papagaji – NIČ!
Najprej
skušajmo ugotoviti, kaj je to inteligenca, RAZUM? Dokaj preprosta zadeva, kadar
jo razumevaš, katero lahko pojasnim v podobi naslednjih točk:
1. Zmožnost sprejemanja informacij
(podatkov iz okolja), tako na neposreden, kot na posreden način. Neposreden je
tisti, v okviru katerega se sam soočim z določenim dejstvom, posreden tisti, v
okviru katerega me o dejstvu (na)uči nekdo drug, npr. učitelj v šoli.
2. Zmožnost »primerjanja« sprejetih
informacij v okviru že spoznanih vsebin, potemtakem ZMOŽNOST PRESOJANJA PRAVILNOSTI
prejetih podatkov, posledično tudi, in predvsem, ZMOŽNOST DELITVE teh
informacij, na ne/pravilne, ne/etične, ne/sprejemljive.
3. Zmožnost uporabe informacij
(znanja), s katerimi razpolagam, v smislu njihove praktične koristnosti, torej
v podobi opravljanja določenih postopkov, del… obenem ZMOŽNOST TVORJENJA nekih
NOVIH VREDNOSTI ( = zmožnost ustvarjanja nečesa novega)!
4. Zmožnost dospevanja do NOVIH
(spo)znanj, temelječih na poprejšnjem znanju! Spo/znanj, USTREZNIH DEJSTVOM,
dejanskemu stanju (potemtakem do spoznanj, ki jih je moč preverjati tako, da
jih v praksi, v življenju izkažeš, in ob/veljajo!).
Poglejmo,
katere, od naštetih, točk, izpolnjuje (dosega) nek TV, računalnik, telefon…
človejak… opica in/ali papagaj!
Izpolnjuje
1. točko, zmore torej sprejemati informacije.
NE
izpolnjuje 2. točke, pač pa izkazuje zgolj ZMOŽNOST DELOVANJA V OKVIRU
NAUČENEGA (ne pa tudi razumljenega!) in deluje natanko tako, kot deluje… opica,
ki bo, če ji bom dolgo prikazoval sliko banane, in ob tem izgovarjal besedo »banana«,
med različnimi slikami izbrala (in pokazala nanjo) – sliko banane, takrat, ko
bo zaslišala »banana«. Pomeni, da opica »razume«? Ne, ne razume, ne opica, ne
katerakoli naprava, znotraj umetno-inteligenčnega-poimenovanja, ne človejak… ne
moja kosmata demokrata, katera sicer znata sesti, kadar (za)slišita besedo »sedi«,
a to znata le zaradi tega, ker sta TAKO NAUČENA, ker le POVEZUJETA določeno
aktivnost (v katero sta bila naučena) z glasom, z glasovnim navodilom/ukazom,
pravzaprav niti s celo besedo (zadošča že »se«, dovolj prepričljivo izgovorjen,
in bosta sedla). Kako lahko tako trdim? Preprosto: ko bi zares razumela besede,
potem bi sedla tudi takrat, ko bi, namesto besede »sedi«, z nekaj več besedami
povedal, kaj pričakujem od njiju, in bi jima, na primer, dejal »dajta, položita
svoje riti na tla«… pa ob takšnem, malo širšem, resda, opisu pričakovanega, ne
trzneta!
Glede
3. točke (ki je, po vprašanju zmožnosti-ustvarjanja-novega povezana s četrto) je
tako, da jo vsa ta »umetna inteligenca« le deloma izpolnjuje: zmore, kakor
zmore tudi človejak, opica, papagaj… izvajati tisto, kar je bila NAUČENA
izvajati, in to počne SAMO TAKO, KAKOR JE NAUČENA… potemtakem je brez možnosti
opredeljevanja med posameznimi možnostmi (je brez zmožnosti izbire), in je,
predvsem, BREZ ZMOŽNOSTI ustreznega reagiranja v primeru nečesa nepredvidenega,
nekih novih okoliščin, o katerih tej »umetni inteligenci« ni bilo moč vsaditi
podatke, jo naučiti odzivati se nanje. Pomeni, če zapišem bolj preprosto: naj
se računalnik zdi še tako pameten, je le običajen stroj, robot, ki bo delal
samo in izključno tisto, kar je naučen delati!
Ko bom
videl neko napravo (človejaka, opice, papagaja… kateregakoli nagonsko
zasnovanega bitja tega, žal, nikoli ne bom videl, bi bilo takšno izkazovanje v
popolnem nasprotju od same naravne zasnovanosti!), da dejansko RAZMIŠLJA, da
dejansko SAMA OD SEBE izbira, pri čemer v izbiranju upošteva tudi vse tisto, v
kar je niso (na)učili, potem bom taisti napravi pripisal tudi SUVERENOST
(zmožnost povsem kritičnega, svojevoljnega izbiranja/odločanja, posledično tudi
ravnanja, zmožnost, ki bo s svojo izbiro in ravnanjem vodila k temu, da bo
končni rezultat ne samo pozitiven za izbirajočega/delujočega, pač pa obenem v
ničemer ne bo, ne kratkoročno, ne dolgoročno, ogrožal, sam po sebi, lastnega
obstoja).
Da,
inteligenca, RAZUM, je danost, ki, prek naštetih točk, s katerimi se izkazuje
(in, kakopak, s pomočjo abstraktnega MIŠLJENJA, s katerim zmore presegati meje
naučenih znanj, ter dospevati do novih spo/znanj, ker z njim zmore razumevati
zakonitosti, naravne in/ali družbene, zmore »videti« nenehno ponavljajoče se »kroge«,
v katerih se, redno in dosledno, VSELEJ, vrtijo vzročno-posledične povezave)
vodi v SUVERENOST, v stanje, v katerem si zmožen izbirati lastna ravnanja,
četudi se ta PRAVILOMA izkažejo kot neravnanja občosti, kot redki, potemtakem
posamični primeri izkazovanj znotraj »človeštva«!
To, da
pa »znam« le reagirati na določeno tipko, na določeno besedo, glas, in mi to »znanje«
pomaga samo, in izključno takrat, kadar me kaj nepredvidenega (nerazumljenega,
nenaučenega) ne preseneti… to pa je takšno izkazovanje, ki kar sili k
vprašanju: je papagaj, ki zna govoriti človekove besede, kaj bolj inteligenten
od papagajev, ki tega ne znajo? Se vidi, v njegovem siceršnjem izkazovanju, da
je kaj manj papagaj, in (pa čeprav za odtenek) deloma – razumno, inteligentno
bitje?
Res je,
v obravnavane naprave (predmete) je VGRAJEN REZULTAT INTELIGENCE, in to tiste
povsem naravne, obstoječe same po sebi, v glavah tistih, ki IZUMIJO
PROGRAMIRANJE (ne nujno tudi v glavah, ki se, po naučenosti, ukvarjajo s
programiranjem, s ponavljanjem nekih naučenih postopkov, katerim le posamezne
odtenke dodajajo!), a so, še vedno, le naprave, ki prenehajo »misliti« v
trenutku, ko jih izklopiš… ali pa se jim »mišljenje« dobesedno sesuje, da
spočno celo neumne odzive, kadar jih presenetiš z nečim, česar ne zmorejo niti
predvidevati (ker jim ni bilo, v okviru programa, vsajeno v njih delovanje),
niti se na to ustrezno, primerno odzivati (ker NE ZMOREJO MISLITI)! In – kadar nekdo/nekaj
NI ZMOŽEN (zmožno) misliti, razmišljati (v okviru vseh naštetih 4. točk in v
povezavi z zmožnostjo abstraktnega mišljenja), takrat se, običajno, vse, česar
se samodejno loti, sesuje, gre po povsem nasprotni poti, od pričakovane… tudi
drugo-švicarske, denimo! Ja, in takrat je res »inteligenten«, izjemno »inteligenten«,
a, žal, le v svoji – domišljavi bebavosti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar