Imel sem srečo, in sem, na različnih geografskih
področjih, spoznal nekaj izjemnih oseb, osebnosti pravzaprav... vsi, po vrsti,
nekje v ozadju, v (samo)odrinjenosti, vsi, po vrsti, v materialno nezavidljivem
položaju... in nobenega med njimi nisem slišal zahtevati zase, četudi bi bili
upravičeni terjati vraga in pol, zase, glede na to, kaj, koliko so izkazovali,
izkazali, prispevali k temu, čemur pravimo - človeški svet, svet humanosti, ne
nazadnje - kulture...
In, na drugi strani, morja, oceani teh, brez katerih
bi časi zlahka minevali, in bi se, v njihovi odsotnosti celo kakovostneje
izkazovali, ki nenehno bevskajo, bevskajo, bevskajo... želeč, zahtevajoč sebi,
in zase!
Marš! 
Ni komentarjev:
Objavite komentar