Upoštevaje
preprosto dejstvo, ki govori o tem, da se nagoni in razum medsebojno
izključujejo (gre za dve popolnoma različni obliki delovanja/izkazovanja!),
odpade teza, da imata opica in človek istega prednika! Čemu? Preprosto: ko bi
bila resnična, ta trditev, potem bi ta prednik moral biti bodisi nagonsko,
bodisi razumsko bitje, in bi se tudi iz njega razvila IZKLJUČNO bodisi
nagonska, bodisi razumska bitja…
V
kolikor bi bil razumsko bitje, ta prednik (da bi iz njega lahko izrasel
človek), potem bi se moral, na določeni točki lastnega razvoja, razdeliti v dve
skupini, v dva dela, od katerih bi en ostal razumski, drug pa evoluciji pokazal
»figo«, bi povsem zanemaril vse zakonitosti razvoja ( = nadgradnje obstoječega,
predhodnega, doseganje boljših/izboljšanih stanj) in – šel po vzvratni poti,
šel NAZAJ v »razvoju«, oz. bi, z drugimi besedami, razvoj ne mogel več biti
razvoj, pač pa nazadovanje!
Ko bi
bil, ta, domnevni, prednik, nagonsko bitje, potem iz njega ne bi moglo nastati
razumsko bitje (obe zasnovanosti, nagonska in razumska, temeljita na
materialnem, na materialni zasnovanosti, na genih!).
Obstajajo
človekolike opice (gibon, gorila, šimpanz…) in obstajali so človečnjaki, bitja,
ki so bila, po vsebini, po zasnovanosti (in delovanju/izkazovanju) povsem enaka
opicam, le da so se po obliki zdela podobna človeku. Pravzaprav, ko bi bila
merodajna vsebina (in ne forma, zunanji izgled), bi bilo pravilneje človečnjake
preimenovati v – opičnjake… in bi, še vedno, ostali natanko enaki, kakršni so
bili, in se, še vedno, ne bi ločili, vsaj pomembneje ne, od opic (ki tudi
zmorejo uporabljati /in celo izdelovati preprosta/ orodja, ki zmorejo celo –
sestavljati posamezne dele človekovih pripomočkov in s tem narediti orodje,
potrebno za doseganje želenega – tako so, že dolgo nazaj, v Rusiji ugotovili,
da zmore opica sestaviti /ne da bi ji, pred tem, kdorkoli pokazal, kako
sestavljanje poteka!!!/ posamezne dele zložljive palice, in s sestavljenim
pripomočkom približati npr. banano v doseg lastnih rok/tac).
Genetika
ugotavlja prisotnost genov, značilnih za šimpanze, tudi v »človeštvu«. Priznam,
ne vem, kolikšen del taistega so uspeli proučiti, in ne vem, ali so taiste gene
odkrili le pri človejakih, ali tudi pri ljudeh… je pa dejstvo, da odkritje pri
prvih ne bi bilo nič presenetljivega (tako in tako so, še vedno, nagonska,
potemtakem NErazumska bitja), medtem ko bi se podobna najdba pri človeku spremenila
v raziskovanje/ugotavljanje sledečega: če so tudi pri človeku najdeni geni
šimpanza, potem kateri geni so najdeni, katere dele organizma
sestavljajo, sotvorijo, potemtakem tudi (so)pogojujejo njihovo delovanje, in –
v kolikor tovrstni geni obstajajo tudi v možganih, v katerih delih možganov
so, v kakšnem razmerju napram ostalim genom… s čemer bi, posledično, prišli
do ugotovitve o tem, kako je mogoče, da (kljub omenjenim genom šimpanza /V
KOLIKOR DEJANSKO OBSTAJAJO PRI ČLOVEKU!!!) človek posluje na temelju razuma
(in, s tem, lastne nagone obvladuje, jim ne dovoljuje, da bi ga vodili, se
obnaša v nasprotju z njimi)?!
Kakopak,
s parjenjem človečnjakov (opičnjakov) in človeka, so se tudi geni medsebojno
pomešali, v to ne kaže dvomiti. In je človečnjak dokaj napredoval, s tem, ko je
postal človejak, kar se pozna, na primer, tudi na njegovem govoru: namesto
medmetov, s katerimi se je sporazumeval človečnjak, zmore človejak izgovarjati
cele stavke. Žal ni znano razmerje med obema vnašanjema (povsem različnih)
genov, z ene strani tistih, ki pogojujejo nagonsko ravnanje, in z druge tistih,
ki tvorijo razumsko delovanje, je pa moč predpostavljati (zgolj na temelju
izkazovanja narave, znotraj katere manj razvita bitja /potemtakem tudi manj
razvite zasnove/ lažje preživijo /so odpornejša skozi čas, manj dovzetna za
razne objektivne »šok« spremembe, lažje prilagodljiva… od razvitejših), da je
omenjeno parjenje potekalo – v škodo človeka, oziroma, če zapišem drugače, da
se, s časom, razmerje napram celotnemu »človeštvu« konstantno krepi v korist
človejakov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar