Astronomija in astrologija

Naletel na neko vprašanje o tem, »kaj žene ljudi, da verjamejo v astrologijo, v vedeževanje, v bogove…«.

Izhodiščno vprašanje bi kazalo razširiti: kaj žene ljudi, da verjamejo, da »so politiki, banke, kapital, ceste… krivi(e) za njih usodo«. In bi bil odgovor – neumnost!

Omenjeno vprašanje in odgovori nanj (tudi lepi primeri »vedenja«) so me popeljali v zapis.

Najprej – v čem je razlika med astronomijo in astrologijo?

Astronomija = preučevanje »nebesnih teles«, potemtakem preučevanje tistega dela Vesolja (ali Vesolj), ki se nahaja(jo) »izven« Zemlje.

Astrologija = preučevanje vpliva taistih teles na človeka.

Da sleherno področje (vsebina) pada pod dvojno obravnavo, je dejstvo, kakor je dejstvo tudi to, da sta si ti dve obravnavi – povsem nasprotni! Prva obravnava je namreč tisto, kar pojmujemo pod imenom znanost (ugotavljanje dejstev, postavljanje pravil, s tem tudi zmožnost dokazovanja), drugo področje pa je zgolj »znanost« (in vanjo sodijo vsa obča »vedenja«, ki »ugotavljajo« izključno domnevano, zaradi česar »ugotovitve« ne vzdržijo niti v prostoru, niti v času, oziroma, povedano drugače: o isti stvari obstaja kup različnih »ugotovitev«, ki pa še zdaleč ne ustrezajo dejanskemu).

O vplivu »nebesnih teles« na človeka je premalo znanega, da bi bilo moč z gotovostjo sprejemati določene ugotovitve. A je znano to, da so v naravi (potemtakem tudi v Vesolju) vsebine med seboj povezane, da sobivajo na način medsebojnega vplivanja, kar pomeni, da je povsem logično dopuščati tudi možnost vpliva npr. Lune na človeka.

Prav zaradi tega, ker je o tem premalo znanega, razne »astrološke napovedi« (denimo v podobi »horoskopov«) zmorejo delovati izključno zahvaljujoč – neumnosti!

Obstajajo, ki se zavedajo lastne podvrženosti vplivu (polne) Lune, obstajajo, ki tega ne opazijo. A obstajajo tudi takšni, ki premorejo intuicijo, in takšni, ki je ne. Pomeni, da gre po določenih vprašanjih za razlike, temelječe na posameznikovi ne/dovzetnosti.

Da se nevednost, prepričana v lastno »vedenje«, rada ukvarja z vsem, to ni neznanka. Je dnevno izkazovano, takšno ukvarjanje. Pravzaprav je dnevno izkazovana neumnost, kajti umna nevednost se bo najprej dodobra seznanila z (obravnavano) vsebino, preden bo o njej oblikovala ugotovitve.

In da obstaja znanost (ki zmore povsem logično, razumsko odkrivati, pojasnjevati, dokazovati dejstva), in njeno nasprotje, »znanost« (domnevno poznavanje teorije, brez sočasnega razumevanja naučenega), tudi o tem ni dvoma.

Pa tako obstaja tudi astrologija (ki skuša ugotavljati medsebojno povezavo znotraj celotnega prostora, torej tudi vplivanje tega prostora na človeka) in »astrologija« (ki napoveduje »bodočnost« na osnovi tozadevne »razporeditve planetov« in »ve«, čeprav nima nikakršne dejanske podlage, da bi zmogla zares vedeti, in da bi, posledično, zmogla to vedenje tudi – dokazati!).

Kaj »žene ljudi«, da verjamejo v neke »zunanje sile« (celo predmete, pojme) in njih moč pri oblikovanju »usode«? Kaj »žene ljudi«, da verjamejo v to, da so posledice njih odločanja (torej njih nezmožnosti izbire pravih, značajskih, sposobnih) krive za njihova »slaba stanja«? Kaj »žene ljudi«, da nepoučeni, nevedni, sprejemajo trditve, s katerimi razlagajo (a le sebi in sebi podobnim) dejanskost (katere niti razumejo ne)? Kaj »žene ljudi«, da zanje obstaja »usoda« (torej nekaj »izven mene«, kar odloča o »meni«, o »mojih« ravnanjih, o »mojih« odločitvah)? Kaj »žene večinsko vedenje«, da se vselej izkazuje v polnem nasprotju od dejansko ugotovljenega? NErazsodnost, NErazumskost, neumnost. Taista neumnost, zaradi katere dejanska spoznanja potrebujejo (včasih) veliko časa, da jim je dovoljen obstoj; taista neumnost, ki »vse ve«, a ničesar pametnega s tem svojim »vedenjem« ni zmožna ustvariti; taista neumnost, ki tako lepo žene ves svet v maloro, kadar ji je dana moč odločanja!

In je zgolj formalna razlika (ne vsebinska) pri tej neumnosti, pa se lahko izkazuje v več svojih podobah… in je lahko (politično) »leva«, »desna«, »sredinska«, »neopredeljena«, in lahko »veruje v boga« ali pa »ne veruje v boga«… a je za vsa ta njena zgolj po zunanjosti različna izkazovanja značilna povsem ista vsebina: dejansko NEvedenje, dejansko NErazumevanje, ob dejanski prepričanosti o vedenju, razumevanju.