V natrošenje...

Celo šimpanz je zmogel poleteti z raketo. A ga ni šimpanza, ki bi zmogel raketo omisliti. Majhna razlika, v tozadevni "enakosti".

Bojda jim pripada, marsikaj, vse.
Bojda je v naravi tako, da pripada.

Pripada, pripada, vsem in vsakomur - končna predelava, gnojenje prsti.

Bog je kapituliral: želeč navdihniti jih z lastno skromnostjo, je podlegel njihovi pogoltnosti.

Podaljševanje življenjske dobe je dvorezen meč, kajti - čemu podaljševati nekaj, za kar že tako ne veš, kaj bi s tem počel?!

Najprej so kamenčki, potem je gmota, potem pa razdejanje.
To zmore sleherni plaz, kaj ne bi zmogla masa nezadovoljstva. Samo...
Bojda je višek zadovoljstva, takšnega, sproženega nezadovoljstva, v sami sprožitvi, in bojda je skrajen domet taistega v razdejanju.

Kadar se lotevaš vseh področij, takrat pomeni, da o vseh področjih veš.
Kadar o vseh področjih veš, takrat si vsaj na enem področju uspešen.
Kadar si (vsaj) na enem področju uspešen, se ukvarjaš s tem področjem, in ne razmetavaš časa vsemu ostalemu.
Če razmetavaš čas, potem je, ta čas, brez sleherne vrednosti.
In kadar je čas brez sleherne vrednosti, takrat v njem ni nobene vednosti, kajti - ko bi bila, bi ga namenjal tistemu, kar zmoreš.

Kadar je normalno okrnjeno, ostaja upanje za popravek. A kadar je okrnjeno normalno, takrat celo upanje boleha.