Enaki?

Pravijo, da »smo vsi enaki«, obenem trdijo, da »moramo biti enaki« (ker, ugotavljajo, da nismo).

Pustimo ob strani osnovno nasprotje (le delček vseh nasprotij, ki jih izkazujejo, in so značilna za pogojni refleks, za nagonsko »pamet«), izkazano v obeh (navedenih) trditvah, konkretno v tem, da »če smo vsi enaki, potem ne moramo biti (enaki), ker to – že smo«, pustimo ob strani besedo »morati«, ki zapoveduje (pomeni, da je izkaz prisile), v povezavi z njihovim pojmovanjem »svobode« ( = stanje, v katerem smem početi vse, kar in kakor mi prija), pa se posvetimo tej »enakosti«. In to z dveh plati, tako (zanje značilnih) nasprotujočih si…

Da bi bil nepismen enak pismenemu, učenec učitelju, vajenec mojstru? Da bi bil nezmožen enak zmožnemu, zapravljivec varčnemu, nedeloven delovnemu? Da bi bil tisti, ki zgolj pričakuje (celo terja) od skupnosti enak tistemu, ki skupnosti podreja lastno življenje, da bi tvoril obči dobrobit?

Preskočim kletvico, in zapišem – nikoli! Vsaj v tistem svetu, v katerem je tudi živalska pamet v človeških telesih.

Po drugi strani pa, ko se že tako »zavzemajo« za »enakost« - kje pa je ta enakost takrat, kadar drugačnim od sebe krojijo »usodo«?! Kje je ta enakost takrat, kadar imajo pod drobnogledom pravice denimo istospolno usmerjenih, takrat, kadar odmerjajo po narodnostni, rasni, jezikovni, verski, politični… pripadnosti? Kje je ta enakost takrat, kadar je povsem normalno, da lastni sebičnosti zadovoljujejo (ali vsaj skušajo), obenem oporekajo taisto zadovoljevanje drugim?

Kje je, ne nazadnje, ta »enakost« takrat, kadar je treba pokazati zmožnost tvorjenja (prispevanja skupnosti), takrat, kadar je treba podeliti odgovornosti, ki jih sami NIKOLI niso zmožni prevzeti (saj so, vselej, »ničesar krivi, oni so samo volili, potem pa je ABLAST izvoljene pokvarila«), kje je takrat, kadar vzamejo vse, kar jim je dano, kasneje pa, ko nastopi bankrot, na druge s prsti kažejo?!

Marš, pa takšna enakost! Mi je žal, a celo v hlevu (potemtakem znotraj istih vrst) ni enakosti, je hierarhična razporeditev (samoorganizirana, s strani hlevskih bitij, s strani »narave«), pa da bi bila v t. im. »človeškem svetu«?! Bi, bi bila, ko bi ta svet tvorili – ljudje!