Vsem bajronom

Ko Bajron o svojem je psičku zapel,

mu skazal ustrezno priznanje,

je lastne grenkobe bolest razodel,

bolest, ki vse bajrone žanje…

na svetu, v katerem je ščepec razuma,

na tron pa povzpenja surov se nagon.

Prav kruto Narava se rada igra,

ko meša različne vsebine,

in se zgolj zunanjost do kraja vda,

a notranjost nikdar ne mine…

le čas, ki podaja po poti se suma,

resnice ploščate pospremi v zaton.

Vsak bajron, od zibeli dalje, spoznava,

da dva sta svetova, in eden teman,

ki v krogih vrti se brezkrajnih, in tava…

Ko prvi razkriva, v razvoj naravnava,

vedoč, da zgolj forma povsem je zaman,

se v drugem ohranja živalska narava…