Ne
zagovarjam »kapitalizma«, vsaj takšnega ne, kakršnega izkazuje svet nagonske
dvonožnosti, čeprav bi ga, z vidika narave, moral zagovarjati. Je namreč edini
družben sistem, ki povsem ustreza naravi (naravnemu) in ga v celoti opredeljuje
temeljna značilnost – preprosta živalskost. Le-ta pa je povsem naravna.
Zmotna
so »vedenja« občosti, in je zmotno tudi njeno »vedenje« o naravi (naravnem), ki
govori o domnevni enakosti, enakopravnosti, kateri naj bi se izkazovali v
naravi. Izpričuje, takšno »vedenje«, zgolj o tem, da niti šola(nje), niti
neposreden uk (informacije, pridobljene na osnovi opazovanja) ne moreta
spremeniti tistega, kar je, v podobi naravnih danosti, značilnost vrst(e).
Konkretno: nič ne more iz nedojemljivosti (iz nerazumevanja, nerazumskosti)
narediti dojemljivost (razumevanje, razumskost).
V
naravi enakosti in enakopravnosti ni že ob sami poroditvi življenj(a). Običajno
so prvodošli mladiči močnejši (razvitejši) od ostalih, in si zmorejo (ker so
močnejši) pridobivati več pravice (npr. do hranjenja, torej tudi do sitosti in
s tem do večje možnosti preživetja, obenem do boljšega razvijanja), kot je te
pravice »dano« šibkejšim. Pravzaprav v naravi šibkejšim nič ni kar tako, kot
samoumevnost, danega, pač pa – kar ostane (če ostane), to dobijo šibkejši
(nezmožnejši).
Lepo je
sicer »vedeti« o neki čredi, ki se pase v obilju trave, in govoriti o tem, da
je za vse dovolj, da je vsem enako. Čeprav tudi v takšnih razmerah, torej v
obilju hrane, ni vsem enako – so tisti, ki odločajo, so tisti, ki imajo, za
razliko od vseh preostalih, določene pravice.
Denimo
pri slonih, odloča najstarejša samica. Pri volkovih odloča najmočnejši volk.
Pri obeh pa moč, v podobi grobe sile, odloča o tem, kdo bo sit (in kdo lačen)
takrat, kadar se obilje spremeni v pomanjkanje, takrat, kadar bo jedel (pil)
tisti, ki si bo pravico do nelakote (nežeje) izboril. In pri obeh vrstah (ter
tudi ostalih) moč (ali nek drug »argument prepričljivosti«) odloča o tem, kdo
bo imel priložnost svoje gene nadaljevati v podobi potomstva.
Kakopak,
na takšen način tudi v naravi obstajajo tisti, ki »imajo več«, in tisti, ki »imajo
manj«. Pa ne samo pravic, pač pa povsem otipljivih stvari. Denimo volk:
najmočnejši je najbolj sit, pomeni, da je tudi telesno najbolj razvit, pomeni,
da s svojo telesno močjo ohranja svojo zmožnost nadvladovanja ostalih, in, ker
je najbolj sit, ima tudi najbolj ugodno preživljanje »prostega časa«, lepo in
zadovoljno počiva, medtem ko ostalim kruli…
Z
družbenimi sistemi je tako, kot z vsemi ostalimi okolji. Obstajajo sicer »sami
po sebi« kot možnosti, tako kot obstajajo vlažna in suha okolja, kakor
obstajata kopno in voda. Od tistih, ki prevladujejo (v teh okoljih) pa je
odvisno to, kako se bodo (ta okolja) izkazovala. V mlaki poteka žabje
izkazovanje, v vlagi zmore plesen vse prerasti, v blatu bo črvivost uspevala… v
dvonožnem nagonskem svetu pa bodo podobe kazili dvonožni nagoni. Resda
nadzorovani, omejevani, obvladovani, v časih, v katerih občosti ni dano
(so)odločanje, a povsem osvobojeni v svetu »večinskega odločanja«.
Odločitve
posameznikov, dospelih na oblast v svetu dvonožne nagonskosti, sploh niso tako
pomembne, kot se kažejo (nagonskim, njihovim umskim zmožnostim), kajti vsak
nagonski se zmore izkazovati izključno tako, kakor je naravno zasnovan,
potemtakem nagonsko! Pa – če večinsko (so)odločanje na »oblast« postavi žabo,
bo donelo reganje (in bodo mlako krasili šopi jajčec in pupkov, voda bo
sluzasta), če postavi plesen, bo prerasla vse, kar ji bo v dosegu (in bo »lepo«,
nezdravo »dišalo«), če pa črve, bodo prečrvičili vse, do česar bodo dospeli…
pač, žabe, plesen, črvi (in vse ostalo, nagonsko) drugače ne zna, ne zmore, ker
je ustvarjeno izključno tako (za to), da lastno zasnovanost udejanja.
Potemtakem bi se dalo, pri teh družbenih sistemih, govoriti v stilu tiste
radijske oddaje »želeli ste – tu imate«!
Če
poenostavim, potem zapišem, da so družbeni sistemi zgolj (in samo to) »zrcalna
podoba« tistih, kateri te (družbene) sisteme opredeljujejo. In za to, da je
zrcalna podoba grda (lepa) zagotovo ni krivo (zaslužno) zrcalo, pač pa tisti,
ki se predenj postavi!
In, če
pridodam: nikjer, v nobenem okolju (družbenem sistemu) zadeve ne morejo
potekati v okviru etičnih zapovedi, v kolikor so ravnanja prepuščena nagonom
(nagonskosti)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar