Kadar predmetu (objektu) odmerjaš vlogo subjekta
(torej "nekoga", ki zmore samostojno odločati in/ali delovati),
takrat izkazuješ predvsem lastno nedojemljivost.
Predmet, stvar - nima svoje volje, sam(a) po sebi
sploh ne živi, le obstaja. In je tudi t. im. "pameten telefon" le kup
nekega materiala (iz katerega je sestavljen), ki sam od sebe prav ničesar ne
zmore. Pomeni, da tudi ne zmore "biti pameten", čeprav je res...
Da so predmeti (torej tudi "pameten
telefon", ali knjiga, ali povsem navaden stol) "opredmeteno
znanje" (opredmetena pamet, um, razum): nekdo jih je moral
"izmisliti", da lahko (danes) obstajajo in nudijo različne možnosti
(svoje) uporabe.
Torej
je pamet (um, razum) vgrajena v predmete, v vse predmete. Pa ne tista pamet, ki
te predmete izdeluje (za izdelavo ni potrebno veliko pameti, le navodila =
pamet tistega, ki je predmet izmislil, in izučenost izvajanja tistih del, katera
so potrebna za izdelavo določenega predmeta), pač pa tistega, ki je v času, v
katerem nekega predmeta še ni bilo, »videl« potrebo po tem predmetu (pomeni, da
mu je opredelil njegov namen) in »videl« tudi sam predmet (mu opredelil obliko,
sestavo). In je lahko pamet tudi večkrat vgrajevana v en in isti izdelek,
denimo v knjigo, denimo v »enciklopedijo«…
Prvič
je vgrajena takrat, ko je bilo izmišljeno sporazumevanje = besede.
Drugič,
ko so te besede dobile svojo vidno podobo – znake, črke.
Tretjič,
ko je izmišljena podlaga za uspešno izpisovanje teh besed.
Četrtič,
ko je izmišljeno sredstvo, potrebno za samo izpisovanje.
Petič,
ko je izmišljen način posredovanja teh besed navzven = vezava, knjiga.
In še
velikokrat ter vsakič, ko je prepoznano določeno dejstvo, taisto, ki, v podobi
ustreznega pojasnila (razlage), sotvori vsebino zapisanega, konkretno »enciklopedije«.
Pomeni,
da stvar (predmet), ne more biti niti pametna, niti nespametna, niti dobra,
niti slaba, niti kriva, niti nedolžna… je zgolj stvar, predmet, reč, ki, dokler
je ne vzameš v roke, leži tam, kjer je bila v ležanje namenjena.
In pomeni, žal, tudi to,
da je v stvareh, predmetih, (krepko) več »opredmetenega znanja« (ali pameti,
bolje: uma, razuma), kot je znanja (uma, razuma) v njihovih uporabnikih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar