Radodaren milijarder

Besedna zveza »radodaren milijarder« se mnogim zdi »skregana z logiko«, kajti (tako menijo, tako so zmožni meniti) »kako je lahko milijarder (kako lahko ima), če je radodaren (če daje svoje imetje)«?!

Pa poglejmo, kaj je, pri tej zadevi, dejansko nelogično!

Kdor NIMA, ta ne more dati!

Pomeni, da je IMETI ( = imetje) predpogoj dajanja (s tem tudi radodarnosti).

Radodarnost NE pomeni tega, da razdaš vse kar imaš. Daleč od tega, in bi bilo povsem neumno, takšno početje. Izhajajoč iz konkretnega življenja, je moč ugotoviti, da večina danega ( = prejetega) dobesedno izpuhti (v nič), saj nagonska bitja (skupnosti) zmorejo porabiti (pojesti), ne zmorejo pa ustvarjati (zavestno tvoriti želene bodočnosti), zmorejo »delati, tisto, kar jih naučijo delati, tisto, v kar jih razporejajo v delanje«, ne zmorejo pa odkrivati novih vsebin »dela« in samostojno ustvarjati (sebi in skupnosti) pre/živetje (ko bi zmogla, potem ne bi bilo »ekonomskih kriz«, ne bi bilo socialne ogroženosti).

Kdor (enkratno) da (razda) vse, kar ima, ta – ostane z nič! Pomeni, da ne more več dajati (biti radodaren), ker tudi sam (zase) nima. Kdor trezno daje, ta zmore dajati na dolg rok.

Samo dajanje ni nujno tudi »rado-dajanje« (radodarnost). V nagonskem svetu je dajanje posledica (izkaz) preračunljivosti (in poteka bodisi zaradi »davčnih olajšav«, bodisi zaradi »kupovanja protiuslug«, cenene »reklame«… skratka – poteka na temelju preračunljivosti, stremeč k lastni, NEPOSREDNI koristi tistega, ki daje), v razumskem svetu dajanje (radodarnost) šele POSREDNO vodi do zadovoljstva tistega, ki daje (s tem, ko vidi, da je nekomu dejansko pomagal, občuti lastno zadovoljstvo, in je to zadovoljstvo VSE, kar od svojega dajanja pridobi – pomeni, da razumsko bitje ne pričakuje/terja protiuslug za izkazano svoje dajanje).

Kakor za vse, tako tudi za (rado)dajanje obstajajo merila. Ko bi dajal v podobi »plačevanja pijače vsem vaškim pijančkom«, bi sicer omogočil TRENUTNO zadovoljstvo taistih pijančkov (obenem bi pripomogel k njihovemu krajšemu življenju), če pa dam ustanovi, v kateri se pijančki lahko odvadijo pitja, takrat vsebinsko pripomorem k temu, da (vsaj teoretično) omogočim lepše življenje ozdravljenim (ali zgolj pitja odvajenim).

Kako se izkaže SPLOŠNO prejemanje (materialnih dobrin, tudi denarja), o tem najbolje pričajo »certifikati« - praktično vse so (njihovi prejemniki) prodali, denar porabili za sprotno življenje, z drugimi besedami: možnosti ustvarjanja (iz prejetega) niso izkoristili, denar je, preprosto, pošel, izpuhtel (od njega ni nič ostalo)!

Tako da – ja, je lahko radodaren tudi milijarder (v bistvu je lahko toliko bolj radodaren kot nek NEmilijarder), a njegova radodarnost ne pomeni tudi tega, da je neumen (in da bo lastna sredstva, dobesedno, razmetaval v nič). Je pa nelogično, neumno »modrovanje« o nemožnem obstoju »radodarnega milijarderja«… a smo tu že pri neumnosti, taisti, ki sila rada »modruje«, in svet »rešuje« v podobi nazadovanja, razkrajanja.