Najprej
ugotovitev: stroji NE znajo misliti, zmorejo pa se izkazovati z določenimi
miselnimi operacijami, kakopak - v okviru programov, s katerimi je opredeljeno
njihovo delovanje. Potemtakem stroji NE zmorejo nadomestiti umskega dela,
zlahka pa nadomeščajo fizično (čemur smo, ne nazadnje, priča, v številnih
primerih).
Komu,
upoštevaje zapisano, stroji lajšajo živetje? In - ga sploh lajšajo? TOZADEVNO
ga lajšajo tistim, ki opravljajo fizična dela. Tistim, ki, očitno, za umska
niso sposobni. In - čemu jih lajšajo le tozadevno? Preprosto: ko ne bodo imeli
delati tega, kar so zmožni delati ( = fizična dela), bodo še manj vedeli kaj
početi s samimi seboj, kot vedo danes! Stroji bodo delali namesto njih, pomeni,
da tudi možnosti za prihodke ne bodo imeli, pomeni - da bodo vse bolj odvisni
od uvidevnosti skupnosti, od podpore, takšne ali drugačne... pomeni, v končni
fazi, da jim bo, še bolj, padla kupna moč, in bo njih nezadovoljstvo le
naraščalo!
Ne, stroji
oz. tehnološki razvoj, dolgoročno gledano, ničesar zares ne lajša(jo),
nasprotno, vodi(jo) v vse bolj konfliktna stanja, katerih razreševanje je
vprašljivo. Nastalo bo namreč to, kar se, postopoma, že izkazuje - nepotrebna
(fizična) delovna sila bo odpuščena, kam z njo (da bodo vsi zadovoljni) pa
nihče ne ve.
Ni komentarjev:
Objavite komentar